Trenutno
september 6 — november 4, 2024
Delo Ive Tratnik ima arhaično, (psevdo)mitološko privlačnost. Razpeto med skrajnima poloma življenja<br />in smrti, afirmativno, ekstatično, a vendar begajoče in fatalno pripoveduje nenavadne zgodbe, ki<br />izpričujejo nelagodje človeškega stanja. Slike, tapiserije in tekstilne skulpture, ki jih združuje razstava<br />Totem in tatu, ustvarjajo razkošno organsko, plodno in obilno vzdušje, ki je hkrati v razkroju, razbitju,<br />dezintegraciji. Lobanje, odprta telesa, dislocirani organi (dissecta membra), obdani z vitalno neobrzdano<br />rastjo in brstenjem, podajajo onirično scenografijo, ki je v svoji afirmaciji nasprotij sorodna kakšnemu<br />antičnemu misteriju, ki performativno uprizarja paradoks človeške eksistence.<br /><br />Vladimir Vidmar
Pretekle
Đuro Seder in Marko Tadić
Za popestritev poletnega razstavnega programa se je Galerija Y tokrat povezala z zagrebško galerijo Lauba, ki je za predstavitev na ljubljanski sceni izbrala dela dveh hrvaških umetnikov različnih generacij in različnih izrazov – Đura Sedera in Marka Tadića.
Patrik Dvorščak, Jurij Hartman, Petra Korent, Oskar Slabe, Neža Šivec
ECOART festival že četrto leto zapored odpira svoja vrata v Galeriji Y, tokrat z razstavo 25/7? It’s only natural, s katero predstavlja, zdaj že kar tradicionalno, dela petih nadobudnih slovenskih umetnikov mlajše generacije. V ospredju je pestro dogajanje na trenutni domači umetniški sceni, kjer se rojevajo in zorijo vedno novi talenti, nekateri še v svojih povojih na umetniških akademijah, drugi že na svobodnih umetniških poteh, ki pa niti za trenutek ne zaostajajo z nagovarjanjem aktualnih problematik doma in po svetu.<br /><br />Ena takšnih problematik je tematika letošnje edicije festivala Ljubljana Art Weekend (LJUBAW), ki se dotika vprašanja prekarnosti današnjih oblik dela. Pričujoča razstava se ob uspešnem sodelovanju s festivalom LJUBAW nanj tudi tematsko naslanja, a si hkrati zastavlja svoj interpretacijski okvir.<br /><br />Razstavljajo Patrik Dvorščak, Jurij Hartman, Petra Korent, Oskar Slabe in Neža Šivec.
Živko Marušič, Ira Marušič
Na začetku pomladnih dni se v Galeriji Y odpira razstava medgeneracijskega slikarskega tandema: Ire in Živka Marušič. Oče in hči sta s specifičnim subtilnim procesom dela ustvarila pet monumentalnih del v tehniki olja, voska in pigmenta na platno. Dela v svoji srčiki prečijo fascinacijo nad naravo, medosebnimi odnosi, sanjarskim soobstojem različnih entitet in nenazadnje lastnima ustvarjalnim miljejem. Naslov razstave se nanaša na njuno skupno slikanje in deljenje ateljeja, pa tudi na nostalgičen spomin s konca prejšnjega stoletja, ko sta kot novopečena oče in hči že ustvarjala igrive, barvite, z otroško nedolžnostjo in zvedavostjo zapolnjene kompozicije.
V Galeriji Y se s samostojno razstavo predstavlja eden od hišnih umetnikov; Sašo Vrabič. Četudi je širša javnost v zadnjem času navajena njegovih dinamičnih figuralnih slikarskih del, nam nasploh vsestranski ustvarjalec tokrat na ogled postavlja serijo del na papirju, izdelanih v tehniki pastela in akvarela. Domala obširna, pronicljiva in zapomnljiva serija intenzivnih človeških portretov nosi naslov Neobstoječi. S svojim počelom, stopnjevano intenziteto in miljejskim izrazom naslavlja peščico aktualnih pomislekov vezanih tako na umetnikovo osebno prakso, kot tudi na problematiko sodobne družbe.
december 8 — januar 29, 2023-2024
Žiga Kariž, Denis Krašković, RONE84
V Galeriji Y tokrat predstavljamo nepričakovan heterogeni trio, ki ob svoji združitvi na razstavo prodira kot šarovito adventno iznenadenje. Izbrani umetniki srednje generacije, Žiga Kariž, RONE84 in Denis Krašković, se na razstavi ČU ČU MADAFAKA predstavljajo s svojimi novejšimi, pa tudi nekaterimi starejšimi deli, ki smo jih v kakšni od galerij doma in v tujini že zasledili v predrugačeni in vsebinsko zaokroženi celoti.
september 29 — december 1, 2023
Arjan Pregl se v Galeriji Y predstavlja s povsem svežimi umetniškimi deli, ki so spretno združena pod naslovom Lepa reč!. V matični galeriji, kjer se letos jeseni prvič predstavlja samostojno, na ogled postavlja 3 različne cikle, od katerih vsak zastopa drug likovni pristop, vsebinsko prezentacijo in tehniko. Namesto številnih risb, ki smo jih nedavno videli v Mestni galeriji Nova Gorica, so zdaj na ogled Jedke jedkanice, dovršenim, precizno ustvarjenim in vsebinsko premišljenim slikam pa se pridružujejo še Kolateralne slike, katerih idejne sorodnice smo lansko poletje videli v GalerijiGallery.
Mito Gegič - Očetnjava je jecljajoči jetnik
Mito Gegič se v Galeriji Kresija predstavlja s svojo najnovejšo produkcijo slikarskih del, ki so nastala med letoma 2022 in 2023. Na razstavi so razstavljena dela monumentalnih in manjših formatov, prek katerih lahko spremljamo umetnikov nadaljnji razvoj, postopno eksperimentiranje in spremembe v slikarski praksi. Dela naslavljajo problematična razmerja moči v oziru do strogo varovanih političnih meja in njihovih posledic. Podobe lovstva, ki v umetnikovem opusu pogosto nastopajo kot domača alegorija različnih oblasti, razmerij moči in njihove zlorabe, se v novi seriji prelevijo v dejanske podobe »tehničnih ovir«, usodnih brodolomov in ponesrečenih poskusov prečkanja Sredozemlja. Gegič se poigrava z idejo ultimativnega nadzora, neomajne avtoritete in nadvlade.
Galerija Y v sodelovanju z galerijo Štab iz Beograda tokrat gosti srbskega umetnika Joškina Šiljana, katerega geste karakterizirajo intenzivne barvne ploskve, črkovne fraze in svobodni prepleti črt. Njegov način dela pogosto označujejo s pojmom samodejno risanje. Nastala dela v sebi vsebujejo lahkotnost bivanja in duhovitost kot beg pred običajnim in konvencionalnim. Preko sodobnega likovnega izraza skuša artikulirati nezavedno, ujeti nedorečenost, ki se skriva v sanjah ali viziji, pokazati neomejeno svobodo.
Community.env - ECOART Festival
Ema Kobal, DILEMA, Jernej Čuček Gerbec, Carolina De Matthaeis, Nejc Trampuž, artist collective Kvadratni meter
Skupinska razstava Community.env predstavlja dela mladih umetnic in umetnikov, katerih skupna točka umetniške prakse je prevpraševanje odnosa človeka do okolja, v katerem živi. Letos je to okolje zoženo na koncept mestnega prostora. Zajema predvsem urbanizem, različne mestne površine, skupnostne prostore, parke, tretje krajine, obmestna območja in arhitekturo. Na podlagi ideje o pomenu skupnosti in kakovostnega bivanja v mestnem prostoru na razstavi sodelujejo raznoliki umetniki_ce mlajše generacije, ki se v svoji praksi ukvarjajo z urbanizmom, arhitekturo, okoljevarstvom, človeškim faktorjem, lovljenjem mestnih utripov, nepremičninskim vprašanjem in kvaliteto življenja v mestu.
Mito Gegič - Povejte Očetom, da odhajamo
Tokrat v Galeriji Y odpiramo samostojno razstavo umetnika Mita Gegiča z naslovom Povejte Očetom, da odhajamo. Slike različnih formatov so večinoma del čisto sveže produkcije, nastale v letu 2022 in 2023, združujejo pa jih ekscentrične podobe iz spleta in skepsa do sodobnih razmerij moči ilustriranih skozi prizmo lovstva, milice, carine in srnjadi.
Aleksij Kobal - Logaritmi ekspresije
Samostojna razstava Logaritmi ekspresije združuje slikarska dela iz umetnikovih serij Podtaknjenci, Navzkrižja dilem in Nebeške črvine, katerih dela odlikuje enoten vizualni koncept dinamične igre računalniško koncipiranih vzorcev v kombinaciji s strupenimi fluorescentnimi barvami. Hipnotični učinek krepijo oblikovanje v programu za 3D-animacijo in izvirni tehnični postopki, računalniško dopolnjene ideje pa so nato v tehniki olja precizno preslikane na slikarsko platno. Umetnikova neomajna vnema po tehničnem razvijanju in vizualnem izpopolnjevanju je povzročila nastanek najnovejše serije v obliki manjših formatov, imenovane Nebeške črvine. Serija se od prejšnjih del razlikuje v uporabljeni tehniki, saj je Kobal zaradi želje po še izrazitejšem prikazu detajlov in močnejšem vizualnem učinku, svoje spretne slikarske poteze nadomestil z uporabo tehnike računalniške monotipije na platno.
september 14 — november 18, 2022
Traceback() - 2. ECOART Festival
Bezovšek Sara, Godec Miha, Kosi Janja, Klavžar Slemc Monika, Trampuž Nejc, Žibert Ulla
V sklopu ECOART Festivala v Galeriji Y odpiramo novo skupinsko razstavo, ki jo sestavljajo raznolika dela šestih domačih umetnic_kov mlajše generacije; Sare Bezovšek, Mihe Godca, Janje Kosi, Monike Slemc Klavžar, Nejca Trampuža in Ulle Žibert. <br /><br />Letošnja edicija nosi naslov Traceback() in se vsebinsko osredotoča predvsem na nevidne in vidne spremembe vezane na človeško okolje, urbanizem, naravo, medsebojno povezanostjo, soodvisnost in vpetost v družbeno ekonomski sistem. V dialog postavljena dela sama po sebi naslavljajo raznolike tematike, odražajo dvome in postavljajo večplastna vprašanja. Nagovarjajo problematiko tako digitalne kot tudi fizične prenasičenosti, opozarjajo na zadušljivo sodobnost, prepredeno do absolutne onesnaženosti realnega in virtualnega prostora. Umetniška dela številnih medijev prebiramo kot posamezne odgovore ali pa vsaj kot zametke kreativnega razmišljanja o naših dejanjih, spodrsljajih in predvsem napakah.
Tina Dobrajc - Balkan Promises / Balkanske obljube
Z novo razstavo se v Galerijo Y vrača umetnica Tina Dobrajc, katere velike, mistične in venomer presunljive slike ostajajo izjemno priljubljene. Zaradi premišljene rabe bogate živalske ikonografije, številnih folklornih emblemov in prefinjenega feminizma so njena dela mestoma spotakljiva, predvsem pa hitro prepoznavna. Kurent, harmonikaš, drežniške pustne maske in razgaljena dekleta z avbo so motivi, ki umeščeni v scenografsko dodelano in uravnoteženo gozdno kuliso odlično funkcionirajo, z namečkom posipa domiselnih referenc pop kulture pa gledalcu zlezejo pod kožo.
LAIBACH KUNST - APOKALIPSA IN OSTALE ZGODBE
Laibach Kunst na tokratni razstavi predstavlja novejše slike. S tole pripombo. Vse njihove podobe so del koherentne umetniške strategije, imajo dolgo in bogato zgodovino in večplasten pomen, ki ni nikoli do konca ulovljiv in razrešen. Prva podoba je bila zgoščena v črnem križu in moči znaka. Sledile so ji druge iz arzenala podob in simbolov Laibacha. Vrsta ikoničnih podob. Tudi tukaj, na razstavi, so razpoznavni motivi: metalec, sejalec, jelen in štirje jezdeci apokalipse. Ko jih Laibach ponovno obišče in reinterpretira, jih prej predrugači kakor (re)konstruira. S tem vsakič znova negira načelo enkratnega in vpelje serialnost.
Miha Štrukelj - Stranske ulice
Miha Štrukelj je umetnik z mednarodno kariero, ki že od konca 90. let prejšnjega stoletja formalno in vsebinsko ostaja zvest konceptu mreže, ki je podstat njegovih del. Podoba piksla iz časa prvih uporabnih domačih računalnikov se je združila z eno od slikarskih metod za prenašanje skic v sliko ali v Štrukljevem primeru, fotografij in postala gradnik ter hkrati ena rdečih niti Štrukljevih del do danes. A raba mreže se spreminja, vedno je sicer podstat slike, ki pa nato po slikarjevi viziji postane bolj ali manj izražena, le ostanek linije ali pa nazoren element na platnu. S tem dosega kar najrazličnejše učinke plastenja in globine del.
september 24 — december 17, 2021
Mitja Ficko - Sezamova vrata in trije X prijatelji
Naslov razstave v Galeriji Y je zelo asociativen in pripovedno odprt. Sestavljen je iz metaforičnih naslovov dveh ločenih slik, ki skupaj tvorita novo asociacijo. V bistvu so razstavljene slike manjkajoči in dopolnjujoči del razstave LUPI SE NEŽNO, ki je bila letos spomladi v galeriji sodobne umetnosti Celje. Ker je poudarek prejšnje razstave bil na razblinjanju figuralnega, sem te slike izločil zaradi njihove narativne vrednosti. Seveda ostajajo vezni člen med “starim in novim”. Ker pa je novo zmeraj že tudi staro, in ker mi vračanje v staro zmeraj obljublja nekaj novega, moja pot še zdaleč ni linearna. Ni pa niti krožna, prej bi rekel, da je lamniskata, horizontalna osmica, v kateri se objemata in razklepata ‘staro in novo’.
september 3 — september 17, 2021
crash & burn - Sara Bezovšek in Nejc Trampuž
Sara Bezovšek, Nejc Trampuž
Razstava z naslovom crash & burn v ospredje postavlja dela intermedijskega umetnika in fotografa Nejca Trampuža, ki v svoji praksi raziskuje tematike vezane na ekologijo in izkoriščanja naravnih virov ter jih pretvarja v umetniške projekte. Vizualna umetnica Sara Bezovšek pa skozi svojo prakso raziskuje vplive internetne kulture in spletnih družbenih medijev na gledalca.<br /><br />Razstava je tako prostorska postavitev, kjer se spajajo vsebine in najdene podobe iz različnih socialnih omrežij, spletnih platform in njunih osebnih arhivov.
Zdenko Huzjan - "Senčno zaustje"
Ob Huzjanovih »zaustnikih« bi mogli govoriti o razmejenosti občutja z duhovnim, o enigmatični podobi-risbi, kjer ni »nevarnosti« primarnega trpljenja. Čeprav so vsi simboli, ki se pojavljajo v slikah, docela prepoznavni: razsežnost, ki ni le enosmerna, enoznačna, ampak je v njej duhovnost, magija, ki v trenutku zavzame prostor okrog »skrčenih« figur, ki so naslikane z nekakšno vehemenco, namenoma robate, grobe, toge, v resnici pa prefinjene, narisane (saj gre primarno za neko Sled, za notranje-zunanji »vgreb« v površino platna) z mojstrsko potezo; v načelu posvečene duhovniški eliti.
»Želim vam neobremenjen (p)ogled ... Razum pa, če se le da, potisnite vstran in v ozadje. To ni politični <br />program, ni česa razumeti. Prepustite se golim čutom in čustvom in poskušajte utripati v <br />nedoumljivem svetu domišljije ... brez gospodarja. <br /><br />Srečno!«
Ker se je v novonastali situaciji, vemo kateri in kakšni, vsa umetnost in kultura nasploh znašla na <br />otoku, izolirana, se mi naslov zdi kar primeren ... V resnici seveda nima nikakršne, vsaj direktne ne, <br />povezave s slikami na razstavi ...