Kurator

Ana Kršljanin in Pia Miklič

Galerija Y v sodelovanju z galerijo Štab iz Beograda tokrat gosti srbskega umetnika Joškina Šiljana, katerega geste karakterizirajo intenzivne barvne ploskve, črkovne fraze in svobodni prepleti črt. Njegov način dela pogosto označujejo s pojmom samodejno risanje. Nastala dela v sebi vsebujejo lahkotnost bivanja in duhovitost kot beg pred običajnim in konvencionalnim. Preko sodobnega likovnega izraza skuša artikulirati nezavedno, ujeti nedorečenost, ki se skriva v sanjah ali viziji, pokazati neomejeno svobodo. Njegovo slikarstvo je globoko intuitivno, nosi pogum in edinstvenost, ki ga postavlja ob bok vodilnim avtorjem svetovne umetniške scene. Z utopično – a za slovenski prostor svežo – držo prevzema vlogo, ki je del njegove biti, odgovarja na (samo)zadane probleme, čakajoč na nove. Je znanstvenik, inženir in kreator brezskrbnega sveta, kjer vladata optimizem in nasmeh, ples in veselje. Je umetnik, ki upodablja naše notranje gonilne sile. Tiste majhne vijake in spoje, brez katerih bi naši telesni stroji iz mesa in kosti že davno propadli.

Njegova umetnost je fluidna, gibljiva in živa. Njena narava je spremenljiva, obogatena z neskončnim prostranstvom oblik in barv. Je energična in divja, neustavljiva. Slikarska dela se odvijajo dalje in živijo pred gledalcem – so vse prej kot statična. Razstava naslovljena Okretne slike zavestno ohranja pomensko avtentičnost srbske besedne zveze, ki namiguje na od nekdaj prisotno živahnost, okretnost in svobodo v avtorjevih delih. Svoboda se v okviru Šiljanovega opusa nanaša na neobremenjenost z motivom, obliko ali jezikovno frazo, ki jim v trenutku nastanka botrujeta iskrena nepremišljenost in spontanost.

Medtem ko so bile prejšnje avtorjeve serije pretežno usmerjene v antropomorfno formo, zgoščene prizore in številne barvne nanose, se izbrana serija od naštetega zlagoma odmika. Nova podoba postaja nežnejša in bolj pastozna, prostornost in zračnost pa prevzemata mesto prejšnjega horror vacui kot bivše vodilne značilnosti umetnikovih del. Nove forme pojavljajoče se na Okretnih slikah so vizualno povezane s stroji in vezji, kljub temu pa niso razčlovečene, kovinske in robotizirane. So nežne in krhke, celo utopične narave. Morda jih kljub slikarskem formatu najbolje opiše pojem kinetična skulptura. Delujejo igrivo, v njihovi lahkotni in subtilni spremenljivosti pa jih lahko dojemamo kot nežno gibajoče se v vetru, kot mobile Aleksandra Calderja. Podrobno proučevanje form, barv ter besedil, izpisanih na podobah, razkriva, da vsak del poseduje svoj določen namen. Med drugimi stroji je na delih mogoče najti umetno inteligenco za vlivanje vedrega in pozitivnega pogleda na svet, brezčasen stroj za pospešeno reinkarnacijo, aparat za brušenje harmoničnih odnosov in polavtomatski spenjalnik za spenjanje veselih nasmehov na obraze ljudi.

Joškin Šiljan (1953) se je rodil v Pirotu (Srbiji) kot Nebojša Stojković, vendar je v likovnem svetu poznan pod svojim umetniškim imenom. S slikarstvom se aktivno ukvarja od leta 1987, uradno pa razstavlja od leta 1994 in tako sodi v generacijo umetnikov, ki se je na domačem likovnem prizorišču oblikovala v 90. letih prejšnjega stoletja. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj ter eden najbolj znanih in aktivnih avtorjev na srbski umetniški sceni. Razstavljal je v mnogih pomembnih institucijah v Srbiji in v tujini, kar mu je zagotovilo tudi mednarodno prepoznavnost. Njegova dela hranijo v muzejskih in zasebnih zbirkah po vsem svetu. Živi in deluje v Grdelici.

Kurirali: Ana Kršljanin in Pia Miklič
Koprodukcija: Galerija Štab, Beograd