december 8 — januar 29, 2023-2024
ČU ČU MADAFAKA
Žiga Kariž, Denis Krašković, RONE84
Kurator
Maša Žekš
V Galeriji Y tokrat predstavljamo nepričakovan heterogeni trio, ki ob svoji združitvi na razstavo prodira kot šarovito adventno iznenadenje. Izbrani umetniki srednje generacije, Žiga Kariž, RONE84 in Denis Krašković, se na razstavi ČU ČU MADAFAKA predstavljajo s svojimi novejšimi, pa tudi nekaterimi starejšimi deli, ki smo jih v kakšni od galerij doma in v tujini že zasledili v predrugačeni in vsebinsko zaokroženi celoti.
Razstava vključuje različne medije kot so slikarstvo, risba, strip, grafit, grafika in kiparstvo. Slednje se navezuje predvsem na gostujočega umetnika iz Zagreba, Denisa Kraškovića, ki je na območju Balkana in širše poznan predvsem po svojih monumentalnih javnih plastikah pisanih zoomorfnih oblik in manjših kiparskih serijah na temo narave in cikličnosti življenja, praviloma prežetih z družbeno-politično tematiko in krščansko ikonografijo. Vsestranski umetnik se na razstavi predstavlja s skupino »Blizu konca – kune« in posameznimi skulpturami iz serije »Kritično ogrožene vrste«. Kiparska dela so narejena iz steklo plastike, mehkih, poenostavljenih in stiliziranih oblik, ki poleg dejanskih kun v različnih položajih predstavljajo še krokodila, polža, pajka, luskavca in cvetoči kaktus. Osmišljajo vidike človeške narave kot so izumrtje, žalovanje, skrb, pa tudi vzajemne družbeno-politične dileme vezane na hrvaško valuto.
Pridružujejo se mu dela Rona Preinfalka, ki ga že od vsega začetka umetniškega delovanja spremlja ljubezen do grafitov, uličnega ustvarjanja in svobodnega izražanja v oziru do rabe različnih materialov, nenehnega recikliranja slikarskih nosilcev in vpetosti v javni prostor. Na razstavi predstavlja slikarska dela in risbe, ki so nastali v zadnjem letu. Zavoljo sosledja in geneze izjemno plodne produkcije, le-to dopolnjujejo posamezna starejša dela in pa grafit, umeščen na sprednjo stran galerije. Nekoliko paradoksalno umeščanje ulične umetnosti v konvencionalne razstavne prostore galerije javnosti prinaša zadržan vpogled v okrušek subkulture, ilustrira pa tudi način razvoja likovne govorice in produkcijo, ki je v tem primeru izjemno obsežna in, kot po navadi, neobremenjena.
Najdaljšo steno v galeriji zavzema konceptualno zasnovano meta-delo Žige Kariža, imenovano »Lepa reč, spet nos«. Praktično instalacijsko delo na prostorsko iznajdljiv način in v subtilnem iskanju novih interpretacij združuje ista umetniška dela, ki jih je jeseni letos umetnik pokazal na razstavi Nos in kljun v Bežigrajski galeriji 2. Gre za nekakšen pregled pregledne razstave, ki v združevanju slikarskih del, risb in multiplov vohalnega organa nastopa kot priložnostna izložba za zamudnike, ki septembra svojega nosu niso utegnili pomoliti v Bežigrad. Avtor, ki samozavestno deluje na presečišču slikarstva, konceptualne umetnosti in novih medijev, ambivalentnost in simbolistične vzgibe za shemofizično zgoščene nosove in kljune črpa iz aktualnih političnih dogodkov, škandalov na področju sveta umetnosti, popularne kulture, nenazadnje pa tudi slovenske poezije in evropske zgodovine.
Dinamična postavitev razstave, raznolika raba medijev in naslov se neposredno navezujejo na predanost, brezkompromisnost, direktnost, šaljivost in flegmatičnost, ki na tak ali drugačen način označujejo načine delovanja izbranih avtorjev. Na prvi pogled nezdružljive in vsebinsko izjemno raznolike ustvarjalce povezujejo direktna, povedna in dostopna dela, prepredena s humorjem, cinizmom, kritičnostjo in venomer prisotno afiniteto do forme ter vnemo do iskanja novih oblik. Na prvi pogled nekompleksna dela privabijo s krotkim vzdušjem in likovno preprostostjo, s svojim družbeno-političnim, aktivističnim in osebnostnim izhodiščem ter formalno iznajdljivostjo pa potešijo tudi konceptov, paradoksov in patosa željno publiko. Če se RONE84 navdušuje nad surovo urbano estetiko slovenskih železnic, Denis Krašković k življenjskemu ciklu in človeški neumnosti pristopa na spoliran, barvit in varljivo naiven način. Njuna siceršnja navezava na okolico in javni prostor se po eni strani odraža v napol adrenalinskem športu in vandalizmu, po drugi pa v demonstraciji mehke moči stiliziranega kraljestva živali; potencirana dela Žige Kariža nato z drznejšimi in bolj neposrednimi navezavami na sodoben metaforičen svet raziskujejo predsodke predsodkov. Njihov vedno bolj oster jezik (brez dlak) nam pod krinko živahnih barv in prijetnih oblik nastavlja neizprosno ogledalo, v drobcih pa reflektira tudi delčke njih samih.
Žiga Kariž (1973) s svojo ustvarjalno prakso od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje ne predstavlja zgolj enega ključnih, temveč tudi enega najbolj kontroverznih sodobnih slikarjev. Svoja dela razstavlja tako v domačem, kot v mednarodnem prostoru, med drugim je leta 2003 samostojno razstavljal v Slovenskem paviljonu na Beneškem bienalu. Leta 2007 je uradno spremenil ime v ime Janez Janša ter pričel sodelovati z umetnikoma Janezom Janšo in Janezom Janšo, vsi trije so tudi solastniki blagovne znamke Janez Janša®. S skupino umetnic in umetnikov že vrsto let vodi »artist-run space« GalerijaGallery ter založbo za multiple Made in China. Od leta 2010 poučuje slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Univerze v Ljubljani.
Denis Kraškovič (1972) je leta 1994 je diplomiral iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu v razredu profesorja Stanka Jančića. Leta 2012 je zaključil magistrski študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod mentorstvom profesorja Jožeta Baršija. Leta 1997 je začel poučevati predmete, povezane s kiparstvom, na Šoli za uporabno umetnost in oblikovanje v Zagrebu. Leta 2008 je najprej postal docent, nato pa izredni profesor na Oddelku za likovno umetnost Akademije za umetnost in kulturo v Osijeku. V okviru pedagoškega dela je ustanovil Mednarodno študentsko likovno delavnico Jarčevac (kiparjenje v lesu) in vodil številne druge ustvarjalne projekte za študente. V letih 2015 in 2016 je bil gostujoči profesor na Oddelku za kiparstvo Fakultete za glasbo in vizualne umetnosti v Pecsu na Madžarskem. Je prejemnik številnih nagrad in priznanj za svoje umetniško in pedagoško delo. Med drugim je prejel Grand Prix leta 2000 na Salonu mladih v Zagrebu, Grand Prix leta 2015 na Likovnem salonu Zagorje, posebno nagrado žirije na XI. trienalu hrvaškega kiparstva leta 2012 in drugo nagrado na Stanovalcih. video tekmovanje v Olomoucu na Češkem. Njegovo Potovanje na konec sveta ekspedicije generala Umberta Nobileja je revija Q Strip leta 2015 uvrstila med pet najboljših hrvaških stripov vseh časov. Je avtor fascinantnih javnih plastik, kot so skulptura Kit na Jarunskem jezeru, skulpturi Mrož in Jagnje pred Areno v Zagrebu ter dve monumentalni skulpturi Neandertalec I in II v Krapini. Izpostaviti velja tudi njegovi javni leseni plastiki Dobrota v Kostanjevici na Krki in Spomenik srečnemu otroštvu v Kočevju v Sloveniji. Od leta 2019 je član Hrvaškega društva samostojnih umetnikov in od takrat deluje kot samostojni umetnik.
Ron Preinfalk aka RONE84 (1973) je eden najbolj prepoznavnih slovenskih grafitarjev, ki svojo ustvarjalno energijo že več kot dve desetletji brezkompromisno seli iz skicirk na ulice. Diplomiral je na Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani, na oddelku za klasično grafiko, kjer je nekaj let tudi asistiral pri klasičnem globokem tisku, ter štiri leta poučeval grafično tehnologijo. Ukvarja se s slikarstvom in slikarskimi intervencijami v javnem prostoru. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah - Galerija Bažato (2022), Galerija Kos (2020), Galerija Ravnikar (2018), Hiša kulture Pivka (2016), Tam-Tam galerija (2015), Strupena galerija (2012), Bienale neodvisnih (2011), Street Art, MGLC (2004). Leta 2013 objavi knjigo umetnika z naslovom And the beat goes on, v kateri predstavi izbor več kot 350 svojih najljubših risb, ki jih je od leta 1988 ustvaril v svojih skicirkah. Po priznanju na oblikovalskem festivalu Brumen v Ljubljani in predstavitvi na Art Book Fair v New Yorku, je knjiga uvrščena v stalno zbirko MoMA Artists’ Book Collection. Kot samostojni ustvarjalec živi in dela v Ljubljani.