Mito Gegič - Povejte Očetom, da odhajamo

Tokrat v Galeriji Y odpiramo samostojno razstavo umetnika Mita Gegiča z naslovom Povejte Očetom, da odhajamo. Slike različnih formatov so večinoma del čisto sveže produkcije, nastale v letu 2022 in 2023, združujejo pa jih ekscentrične podobe iz spleta in skepsa do sodobnih razmerij moči ilustriranih skozi prizmo lovstva, milice, carine in srnjadi.

V tehnični srčiki se dela še vedno sukajo znotraj specifične rabe lepilnih trakov, ki jih avtor večkrat prelepi, ponovno izrezuje in skrbno rekonstruira. Za njegovo umetniško prakso značilen in prepoznaven proces gradnje slike le tej omogoča večjo otipljivost, zračnost, dinamično tvorbo in občutek naključne fragmentarnosti. Novonastala serija vsebuje tudi dela manjših formatov, v noviteti pa jih vse združuje raba živahnejših pigmentov in drznejših barvnih kombinacij. Prevladujejo rožnata, oranžna in turkizna v kombinaciji z bolj izstopajočimi izrazitimi odtenki modre in rdečkaste barve. Te so tudi toplejše, v kombinaciji z mehkejšimi linijami in mavrično drznostjo pa konkretneje ponazorijo ojačan simbolizem in vsebino, vezano na aktualne lokalne dogodke. Estetika sveže produkcije dodatno poudari in poglobi ambivalentnost ter dvoumje še vedno navzočih in vztrajajočih podob lovske kulture, lovskih prež, uplenjene divjadi in tradicije, ki se na aktualni razstavi spogleduje tudi z zgodovinsko-ideološkim konceptom.

Poleg upodobljene vseprisotne srnjadi, zamišljene Jovanke, skupine razjarjenih policistov, pariških ščenetov in mejnih barier, dela naslavljajo izprijene medsebojne človeške odnose, katerih posledica je tajena agresija tako nad okolico, kot tudi samim sabo. Podobe fantičev v spremstvu svojih mogočnih, avtoritetnih očetov ob uplenjeni divjadi aludirajo na logiko prenosa možatosti in odgovornosti na mlajšo generacijo sicer nadobudnih, a v sodobnem času s prežvečeno ideologijo obremenjenih in malodane avtomatsko moralno izpodkopanih sinov. Jasno in hkrati cinično naslavlja ohranjanje tradicije, aspekt prenašanja moralnih vrednot iz roda v rod in izvajanje pritiska na receptiven podmladek, kar se manifestira v fenomenu, prebujeno imenovanem toksična moškost. Do neke mere to, še posebej zaradi narave dela in spolne sestave, prikladno sovpada z zakoreninjenimi obredi iniciacije v okviru lovstva, ki v svojem sržu izvaja z maskulinostjo in zaščitništvom povezan nadzor ter periodično eliminiranje. Umetnik s fragmentarnimi, razrezljanimi in barvno razbremenjenimi deli tako raziskuje absurdne človeške vzgibe, ki se porodijo iz brezplodne gonje po dopolnilni varnosti, absolutnem nadzoru, vsesplošni nadvladi nad okoljem, maksimalnemu udobju in nenazadnje skorajda patološko nedosegljive popolnosti starševske konstelacije.



Mito Gegič (1982) je leta 2002 zaključil splošno maturo na gimnaziji Ptuj in se še istega leta vpisal na slikarski oddelek ALUO pod mentorstvom prof. Emerika Bernarda. Leta 2006 je preko programa za izmenjavo študentov CEEPUS obiskoval Akademijo Likovnih umetnosti v Zagrebu na oddelku za nove medije. Leta 2008 je diplomiral pri prof. Hermanu Gvardjančiču (somentor: Zmago Lenárdič) z naslovom Rob in polje moči. 2016 je zaključil slikarsko specialko na ALUO pod mentorstvom Zmaga Lenárdiča z naslovom Uplenjena podoba. Razstavljal je že po številnih referenčnih razstaviščih po Sloveniji in v tujini, med drugim v Indiji. Ukvarja se tudi s filmom, grafičnim oblikovanjem in soustvarjanjem žanrskega podcasta O.B.O.D. Živi in dela v Škofji Loki.