Vabljeni v Knjižnico Otona Župančiča na dva pogovora, v katerih bomo odprli ključna vprašanja o prihodnosti naših rek in vlogi civilne družbe v varovanju okolja:

1. Civilna družba in okoljska demokracija
2. Pomen prostotekočih rek, evropske smernice ter Slovenija in življenje v dolini

V sodobni demokratični družbi, zaznamovani z neokapitalizmom, se interesi javnosti, okolja, kapitala in politike pogosto medsebojno spopadajo. Doseči pravično in smiselno odločitev, ki bo hkrati upoštevala kapitalske interese, potrebe širše in lokalne skupnosti ter varovala okolje za prihodnje generacije, je zahtevna naloga, ki vključuje številne deležnike.

Lokalne skupnosti in posamezniki se lahko v prizadevanjih za soodločanje o prostoru poslužujejo različnih orodij, kot so akcije, peticije, civilne iniciative in drugi mehanizmi, ki jih omogoča pravni okvir. V razprave so vključeni tudi javni organi in nevladne organizacije.

Okrogla miza želi osvetliti tako procese in širšo problematiko soodločanja kot tudi izpostaviti konkretne primere, kjer ustrezne rešitve še niso bile dosežene. Posvetili se bomo skrbi za vodotoke, življenju v dolini reke ter nevarnostim, ki tem območjem pretijo. Spregovorili bomo o primeru ljubljanskega C0 kanala in o izzivih, s katerimi se soočajo prebivalci Kozjeka.

1. OKROGLA MIZA: Civilna družba in okoljska demokracija

MODERATORKA: Maša Žekš, kuratorka, likovna kritičarka
Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, kjer piše kritike razstav, intervjuje in reportaže s področja sodobne likovne produkcije. Na isti platformi od leta 2022 deluje kot urednica redakcije Podobe. Pisala je za revije Outsider, Membrana, Dialogi, Likovne besede ter Radio Študent. Kurirala je razstave v Mestni galeriji Nova Gorica, Miklovi hiši v Ribnici, Layerjevi hiši v Kranju, Likovnemu salonu Kočevje, Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki in številnih ljubljanskih galerijah. Je sodelavka ljubljanske Galerije Y in galerije DobraVaga, kjer skrbi za arhiv zinov in galerijsko čitalnico. Je tudi soavtorica paraumetniškega podcasta Kritiški pose(la)dek, ki se posveča lokalni umetniški produkciji.

GOVORCI:
Luka Štrubelj je pravnik zaposlen na PIC – Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja. Njegovo osrednje delovno področje je uporaba pravnih orodij za zaščito podnebja. V svojem delu spodbuja aktivno in učinkovito sodelovanje javnosti v vseh pomembnih okoljskih postopkih v Sloveniji, še posebej pa mladih. Njegovo delovanje obsega tudi uporabo pravnih sredstev zaradi spodbujanja dostopa do informacij in ustreznega sodelovanja javnosti. Koordinira zeleno svetovalnico in sodeluje z drugimi nevladnimi organizacijami v okviru mreže Plan B.

Tony Mlakar je pravnik in predstojnik Mednarodnega okoljskega centra AAG ter vodja Projektno- pravne pisarne AAG. Svojo pot v AAG je sprava začel kot prostovoljec, danes pa je kot okoljski pravnik zadolžen za: - za pravne postopke v zvezi s postopki civilnega nadzora - za pripravo mnenj in pripomb v zvezi z sprejemanjem okoljske zakonodaje - za mednarodno sodelovanje ter - pri pripravi in izvajanju projektnih nalog.

Alpe Adria Green je nevladna organizacija s statusom v javnem interesu na področju varstva okolja in narave, ki se poleg samostojnega delovanja, povezuje v skupne mreže z društvi iz Italije in JV Evrope. Poslanstvo AAG je usmerjeno v reševanje ekoloških problemov v široko zastavljenem kontekstu, zato - izvaja ekološke patrulje kot del civilnega nadzora, - nudi brezplačno okoljsko pravno svetovanje, - ozavešča in izobražuje javnost, - in še mnogo več. AAG ima tudi status prostovoljske organizacije.

Civilna iniciativa za Kozjak (Jernej Letonja) odločno nasprotuje uničevanju narave in nepremišljenim posegom v prostor, ki ogrožajo življenje ljudi in okolje. Zavzemamo se za trajnostni razvoj, ki upošteva potrebe skupnosti in narave. Naš glavni fokus je načrtovana črpalna hidroelektrarna (ČHE) Kozjak, ki pomeni nesprejemljivo tveganje za pokrajino, vodo, biodiverziteto in lokalno prebivalstvo.

2. OKROGLA MIZA: Pomen prostotekočih rek, evropske smernice ter Slovenija in življenje v dolini
Kdaj so reke svobodne? Takrat, ko tečejo prosto, brez betonskih ovir in umazanije, ki se vanjo izliva iz tovarn, kmetijskih zemljišč in naselij. Na okrogli mizi se bomo posvetili zaskrbljujoči okoljski zakonodaji na področju varovanja narave ter govorili o možnostih za renaturacijo rek. Kaj pa, če bi tudi slovenske reke dobile pravni status, kot je že praksa ponekod v tujini? Bi jih to zaščitilo pred apetitih energetike in gradbenikov? Posvetili se bomo Savi in apetitih države, da zagradi še zadnji del, kjer teče svobodno.

MODERATORKA: Alja Bulič, vodja projekta Varuhinje rek Umetniška ustvarjalka in vodja projekta Varuhinje rek, ki jo pri delu navdihujejo varovanje narave, oblikovanje skupnosti, opolnomočenje žensk in izobraževanje otrok. V okviru projekta tudi vodi javne pogovore ter organizira umetniške in naravovarstvene delavnice za odrasle in otroke. Izvaja tudi interaktivno otroško predstavo »Zaobljuba reki«, v kateri mlajše generacije ozavešča o pomenu varovanja rek. S predstavo gostuje po šolah, vrtcih, kulturnih domovih, festivalih in knjižnicah. Projekt Varuhinje rek ozavešča o stanju naših rek, poziva k njihovemu varovanju ter povezuje in podpira različne deležnike na tem področju. Projekt skozi kulturne dogodke, strokovna srečanja in delavnice povezuje aktiviste, civilne iniciative, nevladne organizacije, okoljevarstvene in pravne strokovnjake ter medije v Sloveniji in na Balkanu.

GOVORKI:
Nicoleta Nour je Aktivna v društvu za preučevanje rib, dela na Nacionalnem inštitutu za biologijo in je študentka okoljskih ved na Univerzi v Novi Gorici. Trenutno se ukvarja s popularizacijo znanosti, s poudarkom na državljanski znanosti za boljše razumevanje vpliva antropogenih aktivnosti na kakovost vodnih teles. S projektom Skupnostna poplavna varnost je poskušala zbrati čim več podatkov za namen boljšega informiranja lokalnih skupnostih o poplavni (ne)varnosti na območju spodnje Save.

Marjana Hönigsfeld Adamič je po diplomi na Biološkem oddelku BF in dveh desetletjih uredniškega dela v založbah je namesto zaključne naloge na podiplomskem študijem Varstvo naravne dediščine ustanovila zasebni neprofitni zavod LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine (https://lutra.si/). Zavod je z več kot 25 projekti, vključno s štirimi programa LIFE, previharil mnoge težave, a uspešno deluje že 27 let. Postala je tudi VARUHINJA SAVE in to nalogo jemlje na moč resno. Ko bo reka tekla brez betonskih okov in bodo vidre, bobri, ribe in vsi njeni vodni prebivalci varni, bo poslanstvo Inštituta LUTRA izpolnjeno.

Knjižnica Otona Župančiča Sreda, 28. 5. 2025, 17.00-20.00 - Vstop prost
Organizacija: Jernej Čuček Gerbec, Y Galerija, Varuhinje rek, Mestna Knjižnica Ljubljana; Knjižnica Otona Župančiča